Kulturni dan v Mestnem muzeju Litija

Kulturni dan v Mestnem muzeju Litija

V sredo, 18. 9. 2019, so učenci in učitelji Osnovne šole Litija, Podružnice s prilagojenim programom obiskali Mestni muzej Litija. Ogledali so si razstavo o rudniku Sitarjevec, reki Savi in litijskem mostu ter železniški postaji. Ogledali so si tudi nov del muzeja, kjer jim je bil predstavljen zapor in druge zanimivosti iz mesta Litija.
Nekateri učenci so se namesto v muzej ta dan odpravil na ogled kipov po Litiji.

Po ogledu Mestnega muzeja Litija so učenci v šoli izdelovali izdelke iz odpadnega materiala za projekt HEART, ki trenutno poteka na šoli.

Ajda Felkl

Skotopični sindrom ali Irlen sindrom

V zadnjem času se pri nas veliko govori o skotopičnem sindromu ali Irlen sindromu, čeprav so težave, ki jih skotopični sindrom povzroča, prepoznavne že dalj časa.

Težave, ki jih povzroča skotopični sindrom so zelo podobne težavam, ki jih imajo osebe z disleksijo. Osebe s skotopičnim sindromom imajo težave ne samo z branjem in pisanjem, ampak se njihove težave odražajo tudi v vedenju, čustvovanju, osebnostnih lastnostih in vplivajo na celotno funkcioniranje osebe. Vzrok za pojav skotopičnega sindroma je popolnoma drug kot pri disleksiji.

 

Vzrok za skotopični organizem je motnja v percepciji barv, ki se aktivira s preobčutljivostjo na svetlobne valove. V barvnem spektru možganov manjka ena izmed barv, kar povzroča popačeno sliko in s tem težave pri branju. Veliko otrok ima težave pri branju in pisanju. Dobro je vedeti, da te težave lahko povzroča ravno skotopični sindrom.

 

Najbolj pogosti simptomi pri branju zaradi skotopičnega sindroma so:

  • Pri močni svetlobi se pojavi pikajoč in žgoč občutek v očeh, zato osebe raje delajo pri slabši svetlobi.
  • Besede in črke vidijo osebe popačeno.
  • Oči se hitro utrudijo.
  • Oseba začne intenzivno zehati.
  • Oči preskakujejo besede, vrstice, oseba si mora pri branju pomagati s prstom.
  • Nenehno umikajo pogled stran od besedila.
  • Misli začnejo bežati in begati.
  • Besede, črke se jim lahko nenadno izostrijo, nato zopet zameglijo.

 

Da lahko potrdimo diagnozo skotopičnega sindroma, je potrebno opraviti testiranje.

Testiranje za skotopični sindrom pri nas izvajajo na Inštitutu za skotopični sindrom oz. Irlen kliniki v Ljubljani.

Na testiranju ugotovijo, katera barva v barvnem spektru posameznika manjka. Na osnovi tega osebi določijo katere folije mora uporabiti pri branju. To se sicer sliši zelo enostavno, vendar je postopek kar zahteven.

Če ima oseba hudo obliko skotopičnega sindroma folije ne zadostujejo, ampak so potrebna očala s posebnimi barvnimi lečami. Na osnovi diagnostike, ki jo naredijo strokovnjaki na Irlen kliniki v Ljubljani, oseba lahko pridobi očala, ki so zanjo ustrezna. Marsikdo bi pri tem pomislil na sončna očala z različnimi barvnimi stekli, vendar ta žal ne pomagajo.

Skotopični sindrom se v populaciji pojavlja v približno 10% do 12 %. Prisoten je lahko tako pri disleksiji, avtizmu, epilepsiji, vedenjskih motnjah, težave z globinskim vidom… Vzroka sta dednost in poškodbe glave.

Moram pa opozoriti še na nekaj pomembnega. Skotopični sindrom ne izključuje niti ne potrjuje disleksije. To pomeni, da ima lahko nekdo obe motnji skupaj.

 

 

Marjana Črnugelj

Dobrodelna akcija delavcev Osnovne šole Litija

V mesecu juniju so delavci OŠ Litija na pobudo razrednika izvedli dobrodelno akcijo za učenca, ki ima skotopični sindrom. Diagnostika in pripomočki so zelo dragi in ne spadajo v zdravstveno zavarovanje. Delavci šole so zbrali 814€ in jih predali staršem ob koncu šolskega leta. Hvala.

Marjeta Mlakar Agrež